Lokacija
Tip
Velikost
Investitor
Opečni element z oknom povzet iz obstoječe fasade postane rdeča nit snovanja ovoja novega volumna objekta. Niza se v ponavljajočem rastru vtkan v mrežo v belem ometu.
Lokacija
Objekt se nahaja ob Samovi ulici v mestni četrti Južni Bežigrad. Območje predstavlja naselbinsko dediščino, zato je projekt potekal v tesnem sodelovanju z ZVKDS. Gre namreč za projekt, ki spaja staro z novim. Velika pozornost je bila posvečena temu, da je navkljub umeščanju večjega volumna v prostor, obstoječa struktura ohranila vlogo protagonista mikrolokacije.
Zgodovina
Na območju se je pred posegom nahajala vila, ki jo je leta 1930 zgradilo Gradbeno podjetje Slokan & Svetina, družba z.o.s. Šlo je za primer eno- oz. dvodružinske vile z vrtom, pri kateri je bil prepoznaven likovni izraz časa med obema vojnama. Obodno zidovje, ki ga je moč zaznati z ulice (severna, vzhodna in zahodna fasada) je bilo zato po mnenju ZVKD potrebno ohraniti kot spomin v prostoru.
Ohranjeni so bili opečni elementi ob oknih, škatlasta okna z značilnimi delitvami ter celotna vhodna partija z dostopom.
Opečni element z oknom je postal rdeča nit snovanja fasade novega dela objekta. Niza se v ponavljajočem rastru vtkan v mrežo v belem ometu.
Gabarit
V gabarit rekonstruiranega zidovja je na severovzhod parcele umeščen volumen novega večstanovanjskega objekta, na južni del parcele pa še en, nekoliko večji novo grajen volumen z enakim programom. Med seboj sta grajeni entiteti povezani s prosojnim členom, v katerem se nahajajo horizontalne komunikacije. Grajene strukture so v prostor postavljene tako, da tvorijo trg na severozahodu. Jugovzhodna, južna in jugozahoda lega ob objektu služi atrijem in zelenim bivalnim površinam.
Rekonstrukcija
Trije zidovi do višine venca so predmet rekonstrukcije in v kar največji meri ohranjajo značilne fasadne gradnike – okenske in vratne odprtine z elementi opeke, fuge v ometu ter materialnost obstoječega. Stavbno pohištvo je bilo zamenjano z novim po vzoru starega.
V terasni etaži novogradnja preseže venec rekonstruirane strukture, vendar ne preseže višinskega gabarita obstoječe šotoraste strehe. Z umikom proti jugu in opečno fasado terasna etaža aludira na obstoj nekdanje strehe.
Vezni člen med obema volumnoma je transparenten in nekoliko nižji. Tudi v tlorisu se tu zgodi zamik. V pritličju služi kot vhod, v nadstropjih pa kot povezovalni hodnik, na katerega se navezujeta stopnišče in dvigalo.
Fasada
Južni volumen je umaknjen v drugi plan zaznave mimoidočega. S svojo pojavnostjo nadaljuje zamisel fasadne površine v kombinaciji ometa, opeke in okenskih odprtin. Omet je uporabljen kot primarni material na glavnem elementu – mreži, v katero so umeščena okna ter elementi fasadne opeke. Severna in vzhodna fasada objekta sta razmeroma zaprti in na ta način ustvarjata dialog s fasado nekdanje vile. Na zahodu in jugu se volumen razkroji na način, da mreža, ki sledi pozicijam okenskih odprtin obstoječe vile postane jasnejša. Več je transparentnih površin. Terasna etaža je opečnata.
