Spomenik žrtvam vseh vojn Ljubljana

FAZA: natečaj 2013
NAROČNIK: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
VELIKOST OŽJEGA OBMOČJA: 1.202 m²
AVTORJI: Nina Komac Dečman, univ. dipl. inž. arh., Barbara Pirih, mag. inž. arh.

Območje natečaja se nahaja v strogem centru Ljubljane v bližini stavbe Parlamenta Republike Slovenije. Neposredno se navezuje na pomembne javne prostore, kot so park Zvezda in Kongresni trg z iztekom v Vegovo ulico na jugu, na vzhodu preko Wolfove ulice na Prešernov trg ter Knafljev prehod na severu. Predmet natečaja je vrzel na severnem robu parka Zvezda in Kongresnega trga, med objektom Kazine in stavbo Kongresni trg 3. V času razpisanega natečaja je v ulični liniji še vedno postavljen le provizorični zid.

Urbanistična zasnova ureditve Južnega trga in širšega območja podanega v natečajnih pogoji je koncipirana tako, da se navezuje na ureditev ožjega območja in z njim tvori smiselno prostorsko celoto, hkrati pa poskuša predvideti tendence razvoja širšega območja stavbnega otoka.

Prednost predlagane rešitve spomenika je njegova obojestranska usmerjenost, ki se bo lahko, ne glede na nadaljnjo pozidavo stavbnega otoka, navezovala na obe strani in smiselno povezala park Zvezda z zaledjem.

Osnovna ideja urbanistične zasnove je os – pot sprave in pot upanja. Urbanistično gre za navezavo na monumentalno Plečnikovo potezo Trnovska cerkev-park Zvezda-Južni Trg.

Osnovna ideja arhitekturne zasnove spomenika je razumevanje tragičnosti vojne v zgodovini slovenskega naroda. Gre za osnovno človekovo soočanje s pojmom življenja in smrti, z momentom minljivosti, izgube in bolečine. Gre za specifiko slovenskega prostora, ki so mu vojne zadale globoke rane, tako na osebni ravni posameznikov, kot tudi v narodni identiteti, kar se kaže v vrednotenju polpretekle zgodovine.

Likovni izraz spomenika želi ponazoriti dvojnost in hkrati neločjivost nasprotnih si polov, bodisi življenja in smrti, bodisi vojne in miru, zmagovalcev in poražencev, rešitve in pogubljenja, sreče in bolečine, kot tudi zelo konkretnih nasprotnih si polov z vojno sprtih strani.

V spomeniku sta izraženi veličina (višina) in krhkost (ožina) človeka in naroda v izkušnji vojne, ko v ekstremih pogojih privre na dan najmočnejše in hkrati najšibkejše, kar je v človeku ali narodu.

Izražena je nesmiselnost vojne, kjer dve enakovredni resnici enako izgubljata, kjer vsem nedolžnim žrtvam odteka življenje v smrt.

Izraženo pa je tudi upanje. Upanje je v spravi, v razumevanju, da nasilje ne sme biti rešitev ter, da se je treba zavestno odločiti za konsenz, se pokloniti žrtvam, izbrati pot miru in rešitve, ki prav tako ni vedno lahka, predvsem pa se zazreti naprej in ne nazaj.

V likovnem izrazu je dvojnost in neločljivost nasprotij izražena z dvema enakima ploščama v kortenu, dim 14.40/ 24.0/0.30m, ki sta vmeščeni nad in pod terenom. Zgornji del višine spomenika predstavlja življenje, del pod terenom pa simbolizira smrt. Vsaka plošča ima v tlaku ob zunanji strani, vzdolž celotne dolžine pas/režo, kjer mimoidoči vidi spodnji del spomenika. Simbolično zre v smrt.

Element vode, ki polzi po vertikalnih površinah obeh plošč in odteka v globino, predstavlja življenja vseh žrtev, ki so v vojnah nepreklicno odtekla – v smrt.

Ozka pot med ploščama predstavlja pot sprave, pot upanja in pot prihodnosti.

Spomenik s svojim likovnim izrazom ne želi zabavati, ne želi biti všečen. Želi pa opozarjati in spodbuditi premislek. Želi ohraniti dostojen spomin na vse žrtve, na katerih danes stoji identiteta naroda. Njihova smrt naj danes ne bo orodje za razdvajanje, temveč nemo opozorilo: »Da se ne bi več ponovilo.«