Slamnikarski eko park Domžale z domačijami
FAZA: 1. mesto na vabljenem natečaju 2017
NAROČNIK: Kulturno društvo Franca Bernika
AVTORJI: Barbara Pirih, mag. inž. arh., Špela Krajnc, univ. dipl. inž. arh.
Kulturni dom Franca Bernika je pobudnik vzpostavitve eko parka v obliki muzeja na prostem v območju Parka ob občini Domžale. Na vabljenem tečaju so iskali najboljšo rešitev umeščanja treh domčij iz okolice: Kofutnikove, Kosove in Gmajnarjeve domačije. Gre za starejše kmetije izvedene v kombinacijah lesa (brun), kamna ter opeke in prestavljajo pomemben del kulturne dediščine občine Domžale.
Najina urbanistična rešitev se osredotoča na ustvarjanje kvalitetnega prostora med objekti, ki ustvarijo zaklon dogajanju v njem. Objekti se odpirajo na park in komunicirajo z eksterjerjem v največji možni meri. Rešitev poleg kvalitete različnih prostorov znotraj parka odlikuje tudi smiselnost posameznih faz.
Prenova Kofutnikovo domačijo predvidi preureditev v muzej, pri čemer se ohrani avtentičnost interiera v starejšem delu. Hišo, vežo in kamro se napolni z restavriranimi originali pohištva. Ponovno se vzpostavi delujočo peč, na katero se je mogoče povzpeti. Vzpostavi se nekdanji vhod, ki omogoča prehodnost hiše, ohrani se oba tipa oken –okna s križem ter okna na smuč. S tem se prikaže kontinuiteto snovanja okenskih odprtin. Prav tako se ohrani stopnišče oz. lestev za dostop do podstrešja ter loputa za dostop do kleti. Novejši del domačije – hlev in šupa dobita nov program. Hlev služi kot servisni prostor. Umesti se stopnišče v klet in na podstrešje ter vzpostavi sanitarije. Šupa služi kot večnamenski prostor, v njej se lahko odvijajo delavnice, projekcije, prostor je primeren tudi za ‘catering’. Na podstrešju se vzpostavita razstavna prostora ter arhiv. Vsi prostori so ogrevani. Štirje materiali, ki so uporabljeni na obstoječih domačijah – les, omet, slama in opeka in dva spremljajoča (pesek in steklo) so danes kljub razvoju novih tehnologij večni. Novo in staro se bolj kot v materialu, razlikuje v detajlu, raziskovanje le-tega pa priložnost za igro med starim in novim. Kjer nova raba prostorov domačij zahteva spremembo (predvsem zahteva po svetlobi), in kjer v obstoječem stanju ni elementov, ki bi jih bilo vredno ohranjati, je lokalno možno uvesti materiale z sodobnimi značilnostmi. Kritje objekta s slamo in vzdrževanje strehe je lahko priložnost za prikaz izginjajočih veščin.
