Basel Landhof

FAZA: natečaj 2013
NAROČNIK: Mestna občina Basel, Švica
VELIKOST: 20.520 m²
AVTORJI: Nina Komac Dečman, univ. dipl. inž. arh., Barbara Pirih, mag. inž. arh., Luka Vidic, univ. dipl. inž. ka.

Prostor natečajne naloge se nahaja znotraj zaprte karejske zazidave trikotne oblike. Zaradi svoje izoliranosti od okolice, in razmeroma velikih dimenzij deluje kot zelena oaza, skoraj že podeželje, ujeto v grajeno okolico. Edini kontakt z zunanjostjo so preboji stanovanjskega robnega tkiva, kjer so vhodi in uvozi.

Razen dotrajanega nogometnega stadiona in izrazitih robov je zeleni prostor brez prostorskega konteksta. S selitvijo FC Basel je stadion izgubil osnovno namembnost, parcialno so se razvili sicer kvalitetni programi, nikoli pa prostor ni bil oblikovan in organiziran celostno. Razpisani natečaj omogoča, da se v Landhof-u vzpostavi premišljena prostorska logika in se oblikuje prostor, ki bo izkoristil potenciale te lokacije.

Edinstvenost Landhof-a so prebivalci Klein Basla že prepoznali. Vanj so vnesli program in ga povezali s skupnostjo. S svojo uporabo in vzdrževanjem prostora, predvsem pa s civilno iniciativo za zeleni Landhof so jasno pokazali, da si želijo ohraniti zeleno cono, ki bo pritegnila širšo okolico in postala magnet za širše območje. Ohranjanje in ustvarjanje podeželskega značaja, ki je bil prepoznan kot kvaliteta je bilo vodilo pri snovanju natečajne rešitve.

V natečajni nalogi so bili predstavljeni trije scenariji kako pristopati k vprašanju ohranjanja obstoječega objekta tribun s kulturnovarstvenega vidika in reliefa stojišč iz naravovarstvenega vidika.

Obstoječi objekt tribun zaradi svoje pozicije deli prostor na neposrečen način, kar bi bilo v scenariju obnove težko zaobiti. Bolj smiselno se, tudi z ekonomskega stališča, zdi obstoječi objekt odstraniti in ga nadomestiti z novim, na novi poziciji, prostor pa osmisliti z novo prostorsko organizacijo.

Kolektivni spomin na zgodovino nogometnega stadiona, ki je najmočnejši prepoznaven kontekst v prostoru je moč ohranjati preko drugih indirektnih vzvodov, kot je koncept reciklaže, ponovne uporabe in odgovornega trajnostnega pristopa – RECYCLE-REDUCE-REUSE. Prepoznavne gradbene in oblikovalske elemente obstoječih tribun se reinterpretira, jim da novo funkcijo in tako na subtilen način pripovedujejo zgodbo o preteklosti prostora.

Organizacija prostora sledi vodilu interakcije različnih starostnih in interesnih skupin, hkrati pa vsaki od njih ponuja prostor, na katerem lahko razvije različne dejavnosti. Funkcionalna shema izhaja iz nizanja različnih prostorov, kjer preplet ponuja kvaliteto za uporabnike. Tako cone kot objekt so razvrščeni glede na osončenost, glede na pozicijo vhodov v območje ter glede na obstoječ relief in zelenje.

Coniranje območja ustvari vzorec mozaika, zelenega in grajenega. Območje postane »patchwork« programov, interesov in povezav, ki sledijo organizacijski shemi prostora.

Ključno vodilo pri oblikovanju mozaika je bil pristop reuse-reduce-recycle. Kot kvaliteten oblikovalski element obstoječega objekta tribun je bil prepoznan element vertikalnega jeklenega nosilca, ki je dobil novo funkcijo. Zvrnjen v horizontalno ravnino je postal klop, umeščen kot vezni člen med mozaiki (reuse). Elementi šestih zvrnjenih nosilcev narekujejo linije v prostoru in razmejujejo podobmočja, hkrati pa na simbolni ravni pripovedujejo zgodbo o preteklosti.

Narava vzorcu mozaika ne sledi dobesedno. Namesto tega ga povezuje, prerašča, ločuje in oblikuje. Obstoječi naravni elementi kot so zatravljena stojišča, obstoječa drevesa, travnata površina nogometnega igrišča in svojstven ekosistem na zaraščenih območjih, so prepoznani kot kvalitetni, zato so samo mestoma regulirani. Pristop k urejanju naravnih ambientov poskuša biti neinvaziven do okolja in trajnostno naravnan.